1. LOINC
2. Katalog preiskav s področja medicinske biokemije
23.-24. seja RSK – 16.6.2011
SKLEP 25: Delovna skupina za pripravo enotnega šifranta LOINC do 15.7.2011 pregleda in novelira katalog preiskav s področja medicinske biokemije, ki se ga nato pošlje v objavo na Ministrstvo za zdravje.
25. seja RSK – 15.9.2011
Delovna skupina je dobila podatke laboratorijev o novih preiskavah, ki jih opravljajo in jih vnesla v katalog preiskav s področja medicinske biokemije. Delovna skupina za pripravo enotnih šifrantov bo pregledala in ocenila noveliran katalog preiskav in ga poslala ga. Kump na MZ za objavo na spletni strani.
SKLEP 29: Predsednica RSK pošlje noveliran katalog preiskav s področja medicinske biokemije na Ministrstvo za zdravje za objavo na njihovi spletni strani. (Noveliran katalog poslan na MZ 27.10. 2011 - objavljen).
37. seja RSK – 13.12.2012
SKLEP 88: RSK za laboratorijsko diagnostiko je razpravljal o nacionalnem šifrantu laboratorijskih storitev in sprejel stališče, da podpira enoten šifrant za celotno laboratorijsko medicino, da je ta šifrant LOINC in da je treba šifriranje speljati v nekih strokovnih krogih (nikakor pa ne vsak laboratorij zase), sicer bo prišlo do prekrivanja šifer kot prihaja do prekrivanja področij laboratorijske medicine. Stališče RSK se pošlje na Ministrstvo za zdravje.
45.-46. dvojna seja RSK – 21.11.2013
RSK za laboratorijsko diagnostiko je prejel pobudo za posodobitev poimenovanja nekaterih preiskav v »Seznamu preiskav s področja medicinske biokemije«, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje.
SKLEP 28: RSK za laboratorijsko diagnostiko zbira predloge za posodobitev poimenovanja preiskav s področja medicinske biokemije iz Seznama preiskav s področja medicinske biokemije na spletni strani Ministrstva za zdravje.
49.-50. dvojna seja RSK – 20.3.2014
Mag.Možina je 9.1.2014 z dopisom pozvala soavtorje »Seznama preiskav s področja medicinske biokemije« k posredovanju predlogov sprememb.
SKLEP 39: Predsednica RSK za laboratorijsko diagnostiko je prejela predloge sprememb Seznama preiskav s področja medicinske biokemije, ki jih je potrebno urediti in poenotiti. Preden bo prenovljen seznam poslan na Ministrstvo za zdravje, ga bodo dobili člani RSK v potrditev.
16. seja RSK – 2017
SKLEP 2: RSK za laboratorijsko diagnostiko ponovno sprejme sklep: »Osnova vsakega seznama preiskav je program specializacije in kompetence, ki so v njem opredeljene. V programih specializacij se področja delno prekrivajo in posledično se prekrivajo tudi seznami. Preiskave, ki se izvajajo izključno za potrebe študij, ne sodijo na seznam preiskav. Prav tako ni smiselno v seznamu preiskav navajati trenutnih tehnoloških rešitev.«
37.-38. dvojna seja RSK – 18.6.2020
SKLEP 3: Predsednik RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo pošlje pobudo NIJZ, da se čim prej uredi terminologija in šifrant poklicev s področja laboratorijske medicine.
SKLEP 6: Člani RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo so pregledali šifrant Vrst zdravstvenih storitev (VZS) in ugotavljajo, da šifrant ne vsebuje področja laboratorijske medicine. Predsednik RSK pošlje odgovor na NIJZ.
1. Razkuževanje rok
2. Usposabljanje za odvzem – tečaji
22. seja RSK – 21.4.2011
Odvzem venske krvi izvajajo delavci laboratorijske medicine s V., VI., in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. RSK za laboratorijsko diagnostiko je že leta 2003 sprejel sklep, da bodo perspektivno odvzemali kri laboratorijski delavci z visoko strokovno izobrazbo, vendar na odvzemnih mestih še delajo tudi kadri s srednjo strokovno izobrazbo. Leta 2004 je bil na pobudo in s pooblastilom RSK za laboratorijsko diagnostiko ustanovljen Center za usposabljanje kadrov za pravilen odvzem krvi v biomedicinskih laboratorijih (nosilec in izvajalec je Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, UKC Ljubljana). Do letošnjega leta je praktični in teoretični program izobraževanja uspešno zaključilo preko 500 udeležencev in za to prejelo Potrdilo o usposobljenosti za venski in kapilarni odvzem krvi.
Ker so se pomisleki o tem ali so laboratorijski tehniki upravičeni opravljati posege v telesno integriteto bolnika pojavljali že večkrat, je RSK za laboratorijsko diagnostiko vprašanje, kdo sme jemati kri, naslovil tudi na Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko. Iz odgovora, ki ga prilagamo, je razvidno, da Komisija ne predlaga spreminjanja sedanje ureditve.
SKLEP 20: Mag. Saša Bratož pošlje predsedniku Silmes-a g. Tomšiču odgovor glede izvajalcev odvzema venske krvi, priloga dopisa je odgovor Komisije republike Slovenije za medicinsko etiko.
3. Odvzem na tešče
21. seja RSK – 17.3.2011
Mag. Gorenjak je opozoril na problem organizacije ambulantnega venskega odvzema krvi. V knjižici »Priporočeni postopki za odvzem venske krvi«, ki jo je izdalo SZKK, so navedena priporočila, da se venski odvzem krvi izvaja zjutraj na tešče, kar je tudi priporočilo RSK. Ob pregledu in noveliranju obstoječih priporočil pa je RSK mnenja, da se glavna priporočila še posebej eksplicitno navedejo.
SKLEP 15: RSK za laboratorijsko diagnostiko priporoča izvajanje venskega odvzema krvi zjutraj na tešče.
53. seja RSK – 19.6.2014
Na RSK je bilo naslovljeno vprašanje v zvezi z odvzemom krvi na tešče. V knjižici Slovenskega združenja za klinično kemijo »Priporočeni postopki za odvzem venske krvi so navedena priporočila in kriteriji za pravilen odvzem krvi in pravilno ravnanje z odvzetimi krvnimi vzorci. Kri za laboratorijske analize naj bi pacientom odvzeli zjutraj na tešče, ker so bili pod takimi pogoji odvzeti tudi vzorci, iz katerih so izračunane referenčne vrednosti za posamezne parametre. To je tudi priporočilo RSK za laboratorijsko diagnostiko (21. seja RSK, 17.3.2011).
SKLEP 52: RSK za laboratorijsko diagnostiko priporoča standardiziran odvzem venske krvi zjutraj na tešče, vendar pa je večino laboratorijskih preiskav možno izvesti tudi v krvnih vzorcih odvzetih v popoldanskem času in se tako prilagoditi obravnavi pacientov, različnim možnostim in potrebam posameznega naročnika/uporabnika (klinike, bolnišnice, ambulante, laboratoriji...). Pri interpretaciji in spremljanju rezultatov laboratorijskih preiskav morajo zdravniki in laboratorijsko osebje upoštevati vse dejavnike in okoliščine, ki lahko vplivajo na njihove vrednosti. Med te dejavnike sodijo predvsem čas odvzema, odvzem na tešče, prehranjevalne navade kot tudi bolezensko stanje pacienta, zdravila .....
4. Odvzem pri otrocih
29. seja RSK – 19.1.2012
SKLEP 51: RSK za laboratorijsko diagnostiko je prejel in bo obravnaval pobudo glede ustreznosti določanja celokupnega holesterola iz kapilarne krvi pri sistematskem pregledu petletnih otrok.
32. seja RSK – 17.5.2012
SKLEP 63: RSK za laboratorijsko diagnostiko potrdi delovno skupino za pripravo smernic o kapilarni krvi, v sestavi dr. Ivica Avberšek Lužnik, dr. Danijela Furlan, Mojca Kozmelj, mag. Štefka Krivec in mag. Alenka Trampuš Bakija, in jih prosi, da pristopijo k začetku dela.
41.-42. dvojna seja RSK – 16.5.2013
Mag. Možina je prejela odgovor Delovne skupine za pripravo smernic o kapilarni krvi (mag.A.Trampuš-Bakija, dr.I.Avberšek-Lužnik, mag.Š.Krivec, dr.D.Furlan, M.Kozmelj) v zvezi z določanjem celokupnega holesterola iz vzorca kapilarne krvi, odvzetega 5-letnim otrokom na sistematskem pregledu. Delovna skupina meni, da v kolikor so odvzem in analize opravljene v laboratoriju, ki ima pridobljeno dovoljenje za delo, je kapilarni odvzem za presejanje za hiperholesterolemije in anemijo ustrezen vzorec. Člani RSK-ja menijo, da morajo imeti izvajalci dovoljenje za delo s področja medicinske biokemije v obsegu izvajanja preiskav ob preiskovancu (POCT).
SKLEP 13: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko se strinjajo, da se odgovor Delovne skupine za pripravo smernic o kapilarni krvi dopolni in nato objavi na spletni strani SZKK.
Laboratorij s področja medicinske biokemije, ki ne izpolnjuje določil 14. člena Pravilnika, izpolnjuje pogoj iz 20. člena Pravilnika, če ima zagotovljeno sodelovanje specialista medicinske biokemije vsaj pogodbeno. Pogodbeni specialist prevzame status vodje laboratorija po Pravilniku. To strokovno stališče RSK velja samo ob prvem pregledu laboratorija za petletno obdobje in samo za laboratorije, ki so že delovali ob sprejetju Pravilnika.
29. seja RSK – 19.1.2012
SKLEP 49: RSK za laboratorijsko diagnostiko posreduje Ministrstvu za zdravje predlog, da v komisiji za preglede laboratorijev v postopku pridobivanja dovoljenja za delo, pri pregledih koncesionarjev, sodelujeta dva člana komisije (namesto treh).
SKLEP 50: RSK za laboratorijsko diagnostiko predlaga Ministrstvu za zdravje, da pozove k oddaji vloge za dovoljenje za delo tiste laboratorije iz javnega zdravstva, ki vloge še niso oddali.
32. seja RSK – 17.5.2012
SKLEP 60: RSK za laboratorijsko diagnostiko je mnenja, da se koncesionarju izda dovoljenje za delo za področje POCT medicinska biokemija, pri čemer je treba navesti konkreten laboratorij, s katerim se koncesionar povezuje.
SKLEP 61: RSK za laboratorijsko diagnostiko sprejme sklep, da lahko specialist opravlja funkcijo vodje ali odgovornega specialista v največ treh laboratorijih.
SKLEP 62: RSK za laboratorijsko diagnostiko pooblasti Zbornico laboratorijske medicine Slovenije, da obvesti specialiste medicinske biokemije o sprejetem 61. sklepu RSK.
34. seja RSK – 20.9.2012
SKLEP 75: RSK za laboratorijsko diagnostiko interpretira določene sklepe sestanka članov komisij, ki opravljajo preglede laboratorijev za dovoljenje za delo, in sicer:
- Koncesionar mora dokazati sodelovanje z laboratorijem z dovoljenjem za delo ali specialistom medicinske biokemije.
- Način in pogostnost izvajanja notranje kontrole kakovosti je v domeni specialista.
- Koncesionar potrebuje dokazila o usposabljanju s strani dobavitelja merilnika in dokazila o strokovnem izobraževanju s strani laboratorijske stroke.
39.-40. dvojna seja RSK – 21.3.2013
V Uradnem listu št. 16/2013 je bila 22.2.2013 objavljena Odredba o seznamu izvajalcev zdravstvenih poklicev, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, specialista medicinske biokemije ni med njimi. RSK, ZLMS in SZKK so poslali na Ministrstvo za zdravje dopis, v katerem opozarjajo, da v odredbi med izvajalce zdravstvenih poklicev ni navedlo specialista medicinske biokemije, s čimer je onemogočeno mednarodno priznavanje našega poklica, ki smo ga pridobili že leta 2006.
MZ smo pozvali k dopolnitvi odredbe z navedbo specialista medicinske biokemije.
SKLEP 7: RSK za laboratorijsko diagnostiko podpira nadaljnje vrednotenje kontinuiranega izobraževanja specialistov medicinske biokemije, ne glede na objavljeno Odredbo o seznamu izvajalcev zdravstvenih poklicev, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco (UL 16/2013, 22.3.2013).
45.-46. dvojna seja RSK – 21.11.2013
Na RSK je bilo naslovljeno vprašanje v zvezi s sodelovanjem specialista medicinske biokemije pri koncesionarju (številčne omejitve).
SKLEP 29: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko se ne opredelijo do številčne omejitve izvajalcev, s katerimi sodeluje specialist medicinske biokemije. Pri pregledu posameznega izvajalca POCT se oceni, ali dela v skladu s Pravilnikom o pogojih na področju laboratorijske medicine (UrLRS 64/04). Koncesionar, izvajalec POCT pa mora dokazati sodelovanje z laboratorijem z dovoljenjem za delo ali specialistom medicinske biokemije.
51.-52. Seja RSK – 15.5.2014
Iz Ministrstva za zdravje smo prejeli dopis v zvezi s pripravo novega sklepa za imenovanje članov Komisije za preglede laboratorijev.
SKLEP 43: RSK za laboratorijsko diagnostiko je pregledal seznam specialistov, ki izpolnjujejo pogoje za delo v Komisiji za preglede laboratorijev. Povabimo jih k sodelovanju v komisiji in zaprosimo za privolitve. Nov seznam posredujemo na Ministrstvo za zdravje.
53. seja RSK – 19.6.2014
Na RSK je bilo naslovljeno vprašanje v glede izdajanja laboratorijskih izvidov v tujem jeziku za tuje naročnike (za državljane članic EU).
SKLEP 51: RSK za laboratorijsko diagnostiko ne vidi zadržkov, da bi bil laboratorijski izvid tudi v tujem jeziku, enote pa so po evropski zakonodaji predpisane SI.
55.-56. dvojna seja RSK – 27.11.2014
Ministrstvo za zdravje je objavilo (0200-3/2009-67, 14.2.2013) Enotni klasifikacijski načrt (EKN) za razvrščanje poslovne in zdravstvene dokumentacije z roki hranjenja za zavode s področja zdravstva. Ta je enotna osnova za pripravo lastnih klasifikacijskih načrtov in osnova za upoštevanje rokov hranjenja poslovne in zdravstvene dokumentacije na vseh treh organizacijskih ravneh. Roki hranjenja se razlikujejo od tistih, ki jih je RSK za laboratorijsko diagnostiko potrdil leta 2004 (Št.RSK-20/2004) v Priporočilih za arhiviranje podatkov in materialov v laboratoriju.
SKLEP 64: RSK za laboratorijsko diagnostiko se je seznanil z Enotnim klasifikacijskim načrtom za razvrščanje poslovne in zdravstvene dokumentacije z roki hranjenja za zavode s področja zdravstva (Ministrstvo za zdravje, št. 0200-3/2009-67, 14.2.2013), ki je obvezen za vse javne zdravstvene zavode in koncesionarje. RSK obvesti vse laboratorije z objavo na spletni strani SZKKLM, da je v veljavi omenjeni predpis in zato preneha veljavnost Priporočil RSK za laboratorijsko diagnostiko za arhiviranje podatkov in materialov v laboratoriju iz leta 2004 (Št.RSK-20/2004).
25. seja RSK – 2018
SKLEP 1: Z namenom reševanja problematike, ki se izpostavlja tekom pregledovanja laboratorijev s področja medicinske biokemije z namenom pridobitve dovoljenja za delo, predlagamo Ministrstvu za zdravje naslednje dopolnitve Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine:
1) Kadar gre za selitev medicinskega laboratorija na novo lokacijo (laboratorij pa še ima veljavno dovoljenje), se opravi ponoven pregled laboratorija.
2) V primeru, da ima laboratorij odvzemno mesto na drugi lokaciji, se opravi pregled odvzemnega mesta.
3) 6. člen Pravilnika: Vodenje in kontrolo nad POCT mora imeti medicinski laboratorij z veljavnim dovoljenjem za delo ali specialist z ustrezno specializacijo. POCT izvajalec mora imeti z laboratorijem sklenjeno pogodbo o sodelovanju, s specialistom pa pogodbo o zaposlitvi ali podjemno pogodbo.
4) Novo ustanovljeni laboratoriji morajo biti pregledani in imeti dovoljenje ministrstva pred začetkom delovanja.
1. Stališče RSK do izvajanja meritev POC v lekarnah
2. Nadzor in kontrola nad POCT na javnih prireditvah
19. seja RSK – 20.1.2011
Mag. Bratož je ponovno opozorila na problem Point-of-care izvajanja laboratorijskih preiskav na javnih prireditvah, v lekarnah in v člankih. RSK mora izoblikovati stališče, ki bo osnova za nadaljnje delovanje SZKK. Člani RSK se strinjajo, da kvalitetne rezultate lahko zagotavljajo le laboratoriji, ki so dobili dovoljenje za delo. Laboratorijska diagnostika bi se morala aktivno odzivati na javne razprave v medijih. RSK imenuje pred.dr. Aleša Jerina za postavitev izhodišč v zvezi z nadzorom in kontrolo izvajanja laboratorijskih preiskav na javnih prireditvah in v lekarnah, ter objavljanjem v člankih.
SKLEP 4: RSK za laboratorijsko diagnostiko imenuje pred. dr. Aleša Jerina za postavitev izhodišč v zvezi z nadzorom in kontrolo izvajanja laboratorijskih preiskav na javnih prireditvah in v lekarnah, ter objavljanjem v člankih.
20. seja RSK – 17.2.2011
POCT je storitev, ki se opravlja zunaj laboratorija in jo opravlja nelaboratorijsko osebje. POCT na bolnišničnem oddelku se dela pod nadzorom laboratorija v bolnišnici, ki ima dovoljenje za delo in tudi POCT v lekarni mora biti vezano na dovoljenje za delo.
SKLEP 12: Stališče RSK za laboratorijsko diagnostiko v zvezi z uporabo POCT je v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, in sicer laboratorijsko dejavnost lahko opravlja tisti, ki ima dovoljenje za delo.
25. seja RSK – 15.9.2011
Ob uvedbi referenčnih ambulant v RS se je pojavil problem izvajanja laboratorijskih preiskav ob preiskovancu v teh ambulantah. Tudi izvajalci teh preiskav morajo delovati skladno s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji na področju laboratorijske medicine.
SKLEP 32: Izvajalci laboratorijskih preiskav ob preiskovancu v referenčnih ambulantah morajo delovati skladno s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji na področju laboratorijske medicine.
3. POCT v urgentnih centrih
55.-56. dvojna seja RSK – 27.11.2014
Na spletni strani Ministrstva za zdravje je objavljena organizacija delovnih procesov Urgentnih centrov, kjer je naveden tudi laboratorij. Večino tega so testiranja ob pacientu (POCT), kar spada pod nadzor laboratorija (po Pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine). MZ opozorimo, da je v zvezi s temi vprašanji potrebno upoštevati pristojnosti specialista medicinske biokemije, ki so dobro opredeljene v Pravilniku. Specialist medicinske biokemije je odgovoren za uvedbo in nadzor POCT, za presojo o lastnostih (kakovosti!), stroških in prednostih posameznega testa/merilnika. Predsednica RSK pripravi dopis za MZ (mag.Dušanka Petrič, ga.Tina Jamšek, ga.Barbara Steblovnik, mag. Bernarda Kociper, in državna sekretarka ga. Nina Pirnat).
SKLEP 68: Izvajalci POCT morajo, prav tako kot medicinski laboratoriji, izpolnjevati pogoje za izvajanje POCT s področja medicinske biokemije, za to jim MZ izda Dovoljenje za delo za izvajanje POCT s področja medicinske biokemije. To je uveljavljena praksa že od leta 2009 dalje. Pričakujemo, da se bodo uveljavljeni normativi in ravni kakovosti laboratorijske stroke upoštevali tudi pri novonastajajočih oblikah izvajanja zdravstvenih storitev in smo kot posvetovalni organ ministra pri tem pripravljeni sodelovati.
19. seja RSK – 20.1.2011
Mag. Bratož je predlagala, da delovna skupina za oblikovanje normativov, ki jo vodi doc.dr. Ivica Avberšek – Lužnik, ostane in pregleda prakso drugod po Evropi ter pripravi začetna izhodišča na to problematiko.
Priprava predloga o minimalnem številu zdravstvenih posegov za varno delo z bolniki bo tudi po besedah ministra za zdravje glavna naloga RSK-jev. Za laboratorijsko medicino to pomeni določitev minimalnega števila laboratorijskih preiskav na primarnem in sekundarnem nivoju.
SKLEP 2: Delovna skupina za oblikovanje normativov, ki jo vodi doc.dr. Ivica Avberšek – Lužnik, pripravi začetna izhodišča za določitev minimalnega števila laboratorijskih preiskav na primarnem in sekundarnem nivoju.
33. seja RSK – 14.6.2012
SKLEP 71: RSK za laboratorijsko diagnostiko poziva SZKK in ZLMS k skupnemu oblikovanju mnenja in pripravi rešitev za postavitev mreže laboratorijske dejavnosti v Sloveniji.
34. seja RSK – 20.9.2012
SKLEP 78: RSK za laboratorijsko diagnostiko potrdi nabor kazalnikov kakovosti, ki jih za področje laboratorijske medicine predlaga ZLMS. ZLMS o tem obvesti Ministrstvo za zdravje.
37.-38. dvojna seja RSK – 18.6.2020
SKLEP 2: Člani RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo potrdijo Krovni dokument o normativih in standardih za področje laboratorijske medicine – medicinske biokemije z upoštevanim popravkom, da je v čas odvzema venskega vzorca vključen tudi sprejem pacienta. RSK podpira nadaljnje aktivnosti SILMES-a pri pogajanjih za implementacijo normativov/standardov.
55.-56. dvojna seja RSK – 27.11.2014
Člani RSK so ob zadnjem zapisniku prejeli predlog IO Zbornice laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS) glede kadrovskih normativov. Strinjajo se, da ZLMS nadaljuje z aktivnostmi na tem področju. Predlagajo ponovno aktiviranje delovne skupine za normative, ki je bila imenovana s strani RSK za laboratorijsko diagnostiko. Predsednica delovne skupine doc.dr. Ivica Avberšek Lužnik bo sklicala člane in pripravila gradivo za obravnavo. Člani RSK so mnenja, da bi ZLMS in delovna skupina pripravili prve predloge za obravnavo na RSK do poletja 2015.
SKLEP 63: Zbornica laboratorijske medicine Slovenije nadaljuje z aktivnostmi na področju normativov. Doc.dr. Ivica Avberšek Lužnik, predsednica delovne skupine za normative, imenovane pri RSK za laboratorijsko diagnostiko, ponovno skliče člane delovne skupine, da pregledajo takrat pripravljeno gradivo in nadaljujejo z delom.
44. seja RSK – 19.9.2013
SKLEP 18: RSK za laboratorijsko diagnostiko naslovi na Zbornico laboratorijske medicine Slovenije pobudo za pripravo predlogov pravilnikov in programov pripravništva s področja laboratorijske medicine.
48. seja RSK – 16.1.2014
Zbornica laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS) je aktivno pristopila k reševanju problematike pravilnikov in programov pripravništva s področja laboratorijske medicine in podala svoje mnenje in sprejela naslednje sklepe:
Izvajanje pripravništva za laboratorijske poklice:
1. Za laboratorijske poklice poteka izvajanje pripravništva skladno s programi in izhodišči, ki so objavljena na spletni strani zbornice.
2. Zbornica imenuje izpraševalce za tehnike, inženirje in analitike.
3. Izpraševalci so specialisti medicinske biokemije, ki izpolnjujejo zahtevana merila.
4. Seznam izpraševalcev je dostopen na spletni strani zbornice.
5. Po potrditvi na RSK zbornica pošlje seznam izpraševalcev na Ministrstvo za zdravje.
6. Na spletni strani zbornice so dostopne informacije o literaturi za pripravo na strokovni izpit, o potencialnih možnostih za udeležbo na seminarjih (zakonodaja, prva pomoč), o literaturi, ki jo mora pripravnik predelati in o rokih za prijavo na strokovni izpit.
RSK podpira prizadevanja ZLMS, da uredi področje pripravništev. ZLMS je postavila dobra izhodišča, ko bo gradivo pripravljeno, se ga posreduje na RSK v potrditev. Istočasno se pripravi tudi seznam izpraševalcev (specialistov medicinske biokemije), ki se po potrditvi na RSK pošlje na Ministrstvo za zdravje.
54.seja RSK – 18.9.2014
Predstavnica ZLMS Eva Fliser, spec.med.biokem. je predstavila delo na področju posodobitve programov pripravništva za laboratorijske profile. Člani RSK so prejeli gradivo »Seznam strokovnih vsebin in praktičnih znanj, ki jih morajo v sklopu pripravništva obvladati zdravstveni delavci in zdravstveni laboratorijski sodelavci na področju laboratorijske medicine«. Program je pripravljen za laboratorijskega tehnika, diplomiranega inženirja in analitika. Razdeljen je na tri dele: obvezni, izbirni in dodatni program. Obvezni program bi pripravilo vsako področje laboratorijske medicine posebej, ZLMS je pripravila program za področje medicinske biokemije. Izbirni program določi delodajalec, glede na specifiko laboratorija, v katerem je pripravnik zaposlen. Dodatni program pa predstavlja usposabljanje na drugih treh področjih laboratorijske medicine, ki niso vključena v obvezni in izbirni program posameznega pripravnika.
SKLEP 55: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko so pregledali Seznam strokovnih vsebin in praktičnih znanj, ki jih morajo v sklopu pripravništva obvladati zdravstveni delavci in zdravstveni laboratorijski sodelavci na področju laboratorijske medicine in se strinjajo, da je to minimalni obseg strokovnih vsebin, raven zahtevnosti pa je vezana na stopnjo izobrazbe.
RSK za laboratorijsko diagnostiko predlaga Zbornici laboratorijske medicine Slovenije, da omenjeno gradivo pošlje na Ministrstvo za zdravje in ga objavi na svoji spletni strani.
26. seja RSK – 2018
SKLEP 4: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo potrdi Seznam izpraševalcev za pripravnike s 1. in 2. bolonjsko stopnjo izobrazbe na področju laboratorijske medicine, za obvezni in izbirni program Medicinska biokemija:
1. mag. Katarina Lenart, spec. med. biokem. (Onkološki inštitut Ljubljana)
2. mag. Nada Snoj, spec. med. biokem. (KIKKB, UKC Ljubljana)
3. mag. Alenka France Štiglic, spec. med. biokem. (KIKKB, UKC Ljubljana)
4. prof. dr. Borut Božič, spec. med. biokem. (Fakulteta za farmacijo).
1. Medicinska genetika
23.-24. dvojna seja RSK – 16.6.2011
Na sestanku koordinacije vseh štirih RSK-jev 17.6.2011 je treba za mnenje prositi ostale tri RSK-je, ki so sodelovali pri pripravi Pravilnika o laboratorijski medicini, kaj ta nova specializacija pomeni za področje laboratorijske medicine z vidika programa, pravilnika in dovoljenja za delo. Bistveno je, da se Pravilnika ne spreminja, dokler ne bodo pregledani vsi laboratoriji, ki so oddali vlogo za dovoljenje za delo in so v uradnem postopku. Sestanka se bodo udeležili dr. Meško Brguljan, mag. Možina (nadomešča mag. Bratož), prof. Božič in doc. Avberšek – Lužnik.
SKLEP 24: RSK za laboratorijsko diagnostiko pridobi mnenje ostalih treh RSK-jev s področja laboratorijske medicine glede nove specializacije iz laboratorijske medicinske genetike.
45.-46. dvojna seja RSK – 21.11.2013
Obravnavali smo osnutek Zakona o biomedicini. Komisijo za pripravo zakona o biomedicini, ki jo vodi prof.dr. Radovan Komel opozorimo, da se v Sloveniji na področju zdravstva že zelo dolgo izvajajo specializacije, ki vključujejo laboratorijske preiskave s področja genetike. Ena takšnih specializacij je specializacija iz medicinske biokemije, kjer mentor glede na potrebe specializanta v program vključi od minimalno 3 mesece pa do 20 mesecev kroženja na omenjenem področju. Klinično obravnavo in svetovanje opravljajo zdravniki s specializacijo iz klinične genetike, ki pa ne daje podlage za izvajanje laboratorijskih preiskav s področja genetike.
SKLEP 30: RSK za laboratorijsko diagnostiko pošlje dopis predsedniku komisije za pripravo Zakona o biomedicini prof.dr. Radovanu Komelu, in ga pozovemo, da se v Zakonu o biomedicini upošteva sedanja doktrina na področju genetskega testiranja in kompetence strokovnjakov, ki so usposobljeni za delo na tem področju.
2. Specializacija iz medicinske biokemije
34. seja RSK – 20.9.2012
SKLEP 79: RSK za laboratorijsko diagnostiko na naslednji seji obravnava program specializacije iz medicinske biokemije in problematiko izvedbe specialističnega kroženja.
35.-36. dvojna seja RSK – 15.11.2012
SKLEP 83: RSK za laboratorijsko diagnostiko je mnenja, da je specializacija iz medicinske biokemije stvar Zbornice laboratorijske medicine (ZLMS) in se izvaja po pravilniku. Če bo na ZLMS prišlo do potrebe, da se naredijo spremembe programa ali pravilnika o specializaciji, bodo spremembe posredovane na RSK za laboratorijsko diagnostiko v razpravo in potrditev.
SKLEP 84: RSK za laboratorijsko diagnostiko da ZLMS pobudo po razširitvi Komisije za specializacije za dva člana iz terciarnih ustanov.
57.seja RSK – 18.12.2014
Člani RSK so prejeli osnutek sprememb Pravilnika o specializaciji iz medicinske biokemije, ki ga je pripravila ZLMS (Komisija za specializacije in del članov Odbora za strokovna vprašanja). Spremembe pravilnika in programa so bile nujne zaradi uskladitve strokovnih nazivov, teoretičnega in praktičnega dela specializacije ter prilagoditve programa po EU Syllabusu (vključno s kompetencami).
SKLEP 71: Člani RSK so pregledali osnutek sprememb Pravilnika o specializaciji iz medicinske biokemije in podali svoje pripombe. Strinjajo se, da je treba v Programu specializacije iz medicinske biokemije bolj primerljivo opredeliti in uravnotežiti vsa strokovna področja. Program je potrebno dopolniti tudi na dveh ključnih vprašanjih: področje mikrobioloških preiskav in področje oploditve z biomedicinsko pomočjo. Potrebno je pripraviti tudi poslovnik (natančne usmeritve) za delo Komisije za specializacije. Člani RSK menijo, da je potrebno pripraviti čistopis pravilnika in ga poslati v pregled ga.Jamškovi na MZ, da poda pravno mnenje. Nato bo pravilnik ponovno obravnaval RSK.
27.-28. seja RSK – 15.12.2011
SKLEP 45: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko potrjujejo vsebino gradiva Priporočeni postopki za mikroskopski pregled krvnega razmaza.
27.-28. seja RSK – 15.12.2011
SKLEP 47: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko se strinjajo, da je preiskava »Štetje levkocitov v komori« strokovno nesprejemljiva metoda in neprimerna za laboratorijsko prakso.
26. seja RSK – 17.3.2011
Poslovnik o Slovenski nacionalni shemi za zunanjo oceno kakovosti (SNEQAS) predpisuje, da je treba v določenih zadevah obveščati RSK. Mag. Bratož je vodja SNEQAS in je člane RSK seznanila z dvema problemoma. Če RSK presodi, da je neko odstopanje tako kritično, da je nevarno za paciente, poda na MZ predlog za urgentni upravni nadzor. Pri laboratoriju, ki je še v postopku pridobivanja dovoljenja za delo pa je to dodaten razlog za negativno mnenje.
SKLEP 40: Laboratoriji s področja medicinske biokemije sodelujejo v Slovenski nacionalni shemi za zunanjo oceno kakovosti (SNEQAS). Če RSK presodi, da je neko odstopanje od ciljne vrednosti tako kritično, da je nevarno za paciente, poda na Ministrstvo za zdravje predlog za urgentni upravni nadzor. Pri laboratoriju, ki je še v postopku pridobivanja dovoljenja za delo pa je to dodaten razlog za negativno mnenje.
21. seja RSK – 17.3.2011
Doc. Skitek je na podlagi stališča ZLMS izoblikoval predloge in pripombe na Nacionalno strategijo financiranja zdravstvene dejavnosti do leta 2020. Ponovno je priporočil projekt prof.dr. Maksa Tajnikarja. Člani RSK naj pregledajo gradivo in na naslednji seji izoblikujejo končno verzijo predlogov in pripomb.
SKLEP 16: RSK za laboratorijsko diagnostiko podpira izvedbo projekta prof.dr. Maksa Tajnikarja. Člani RSK do naslednje seje pregledajo pripravljene predloge in pripombe na Nacionalno strategijo financiranja zdravstvene dejavnosti do leta 2020.
19. seja RSK – 20.1.2011
Mag. Gorenjak je opozoril, da je problem organizacije dežurne službe zelo zapleten, predvsem pa povezan z zniževanjem stroškov v zavodih. Na MZ so pripravili obrazec za trimesečno beleženje dela v dežurstvu in ga poslali nekaterim laboratorijem s prošnjo za oblikovanje tabele. Vendar pa v dežurstvu ni problematično število preiskav, ampak vsebina dela. Naš sprejeti sklep vsebinsko pokriva bistvo in je ustrezen. Prisotnost specialista ni nujno fizična prisotnost, vendar mora imeti nadzor nad delom v laboratoriju. Dežurstva tudi niso nujna povsod, ustanovijo naj se regionalni centri, ki bodo zagotavljali dostopne laboratorijske storitve za vsako dežurno ambulanto. V dežurnih laboratorijih pa mora biti kader ustrezno plačan, za kar se zavzema ZLMS in sindikat.
SKLEP 7: Mnenje RSK za laboratorijsko diagnostiko je, da se zagotovi ustrezna regionalna pokritost, tako da bo imela vsaka dežurna ambulanta zagotovljene dostopne laboratorijske storitve.
30.-31. dvojna seja RSK – 15.3.2012
SKLEP 57: RSK za laboratorijsko diagnostiko da pobudo za ustanovitev delovne skupine za pripravo smernic o kapilarni krvi kot vzorcu za preiskave na področju medicinske biokemije. RSK za laboratorijsko diagnostiko podpira pripravo smernic po priporočilih MZ, da smernice oblikujejo multidisciplinarne skupine, kjer so zastopani predstavniki ustreznih področij. Predsednica RSK zato povabi k sodelovanju v delovni skupini ga. Mirjano Zupančič oziroma mag. Alenko Trampuš-Bakija, dr. Mojco Božič, dr. Danijelo Furlan, mag. Štefko Krivec in ga. Mojco Kozmelj.
54.seja RSK – 18.9.2014
Člani RSK so prejeli gradivo »Priporočila za organiziranje in izvajanje testiranja ob pacientu (POCT)«.
SKLEP 59: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko pregledajo gradivo Priporočila za organiziranje in izvajanje testiranja ob pacientu (POCT) in morebitne pripombe pošljejo predsednici RSK do 26. 9. 2014.
29.9.2014 je RSK na dopisni seji odobril Priporočila za organiziranje in izvajanje testiranja ob pacientu (POCT) in jih priporoča za uporabo pri delu.
55.-56. dvojna seja RSK – 27.11.2014
Mag. Maksimiljan Gorenjak (SZKKLM) je za RSK pripravil gradivo »Sprememba priporočil za določanje kreatinina in oceno hitrosti glomerulne filtracije«. Gre za predlog implementacije nove formule (CKD-EPI) za izračun, ki bi jo kot aneks dodali k obstoječim priporočilom SZKKLM.
SKLEP 67: RSK za laboratorijsko diagnostiko priporoča laboratorijem implementacijo nove formule CKD-EPI za izračun glomerulne filtracije. SZKKLM naj k vsaki knjižici »Določitev kreatinina in ocena glomerulne filtracije« doda list z novim priporočilom, le-to pa naj se objavi tudi na spletni strani SZKKLM.
33. seja RSK – 19.9.2019
SKLEP 3: Komisija v sestavi mag. Gorenjak, dr. Černe in dr. Jerin oblikuje načelno stališče glede smiselnega vzorčenja in ukrepanja v primeru analitike urina na prisotnost prepovedanih drog v sodno medicinske/forenzične namene. Ponovno se pozove predsednika SZKKLM z zapisnikom RSK za čim hitrejšo pripravo smernic oz. navodil laboratorijem s področja medicinske biokemije.
34.-35. dvojna seja RSK – 21.11.2019
SKLEP 4: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo sprejme dopis komisije »Mnenje RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo glede izvajanja odvzema vzorcev urina za potrebe analitike prepovedanih drog«. Mnenje RSK se pošlje na SZKKLM za objavo na spletni strani.
36. seja RSK – 16.1.2020
SKLEP 4: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo potrdi lektoriran in recenziran tekst “Priporočeni postopek za odvzem kapilarne krvi”.
33. seja RSK – 14.6.2012
SKLEP 71: RSK za laboratorijsko diagnostiko poziva SZKK in ZLMS k skupnemu oblikovanju mnenja in pripravi rešitev za postavitev mreže laboratorijske dejavnosti v Sloveniji.
34. seja RSK – 20.9.2012
SKLEP 77: Predsednica RSK za laboratorijsko diagnostiko zaprosi SZKK in vse člane RSK, da do naslednje seje oblikujejo svoje stališče glede mreže laboratorijev.
39.-40. dvojna seja RSK – 21.3.2013
RSK za laboratorijsko diagnostiko je obravnaval predlog IO ZLMS za oblikovanje mreže laboratorijev. Pri izoblikovanju izhodišč je potrebno spremljati dogajanja na zakonodajnem področju in se pravočasno vključiti v oblikovanje mreže zdravstvene dejavnosti.
SKLEP 6: RSK za laboratorijsko diagnostiko, Slovensko združenje za klinično kemijo in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKCL podpirajo predlog IO Zbornice laboratorijske medicine Slovenije za oblikovanje mreže laboratorijev.
51.-52. dvojna seja RSK – 15.5.2014
Na sestanku »Koordinacije« je Ministrstvo za zdravje pozvalo prisotne, da laboratorijska dejavnost pripravi strateške usmeritve, ki bi jih uvrstili v nacionalno strategijo. Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko pregledajo, kaj vse je že bilo narejeno na tem področju (pripombe, ki jih je RSK posredoval na MZ ob sprejemanju strategije nacionalnega zdravstvenega varstva).
SKLEP 42: RSK za laboratorijsko diagnostiko začne s pripravo izhodišča za nacionalno strategijo nacionalnega zdravstvenega varstva.
44. seja 19.9.2013
Glede kazalnikov kakovosti člani RSK predlagajo ZLMS kot možen kazalnik za primerjavo med laboratoriji »turnaround time- TAT«. Gre za spremljanje časa, od npr. sprejema vzorca v laboratorij do izdaje izvida. Vsak laboratorij ima (usklajeno z naročniki), postavljene svoje kriterije za ciljne TAT za vzorce različnih prioritet. ZLMS bo pregledala možnost priprave kazalnika.
SKLEP 20: RSK za laboratorijsko diagnostiko predlaga Zbornici laboratorijske medicine Slovenije »turnaround time TAT« kot možni kazalnik kakovosti za primerjavo med laboratoriji.
44.seja 19.9.2013
Člani RSK so opozorili na problem izvajanja strokovnih nadzorov s svetovanjem pri izvajalcih laboratorijske medicine. Vprašalnik, ki se trenutno uporablja, bi bilo potrebno prilagoditi, saj vsak izvajalec ne opravlja vseh nalog, ki so navedene v vprašalniku.
Člani RSK so izpostavili vprašanje v zvezi z dovoljenjem za vstop nadzorne komisije v laboratorij preiskovanca. Doc. Avberškova pove, da nadzorna komisija lahko in sme vstopiti v laboratorij in opraviti nadzor preiskovanca.
SKLEP 19: RSK za laboratorijsko diagnostiko naslovi na Zbornico laboratorijske medicine Slovenije pobudo za spremembo vprašalnika in načina izvajanja strokovnih nadzorov s svetovanjem pri izvajalcih laboratorijske medicine.
57.seja RSK – 18.12.2014
19.1.2015 poteče mandat zdajšnjim članom RSK za laboratorijsko diagnostiko. Ministrstvo za zdravje je poslalo predlagateljem dopis, da imenujejo svoje predstavnike (rok 19.12.2014).
Dana je bila pobuda, da se spremeni oz. dopolni predlagatelje za člane RSK, da se vključi med predlagatelje članov tudi ZLMS in druge terciarne ustanove. Pobudo in aktivnosti bo RSK nadaljeval v novi sestavi.
SKLEP 70: Člani RSK za laboratorijsko diagnostiko se strinjajo, da se spremeni oz. dopolni predlagatelje za članstvo RSK, da se med predlagatelje vključi tudi ZLMS in druge terciarne ustanove.
18. seja RSK – 2017:
SKLEP 2: RSK za laboratorijsko diagnostiko potrdi Predlog poenotenja orientacijskih referenčnih vrednosti za parametre krvne slike za otroke.
19. seja RSK – 2017
SKLEP 2: 1. RSK za laboratorijsko diagnostiko absolutno podpira uvedbo laboratorijskih preiskav sFit-1 in PLGF v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Gre za enega od mnogih primerov evidentnega razvoja laboratorijske medicine, ki dobiva ključne vloge v kliničnih poteh obravnave bolnikov/pacientov.
2. RSK za laboratorijsko diagnostiko meni, da program laboratorijske obravnave bolnic s preeklampsijo po zahtevnosti sodi izključno na terciarni nivo zdravstvene obravnave, kjer danes dejansko poteka tudi klinična obravnava omenjenih bolnic.
21. seja RSK – 2017
SKLEP 2: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo potrdi »Klasifikacijo laboratorijske dokumentacije na osnovi EKN in priporočene minimalne dobe arhiviranja«, ki jo predlaga Delovna skupina za arhiviranje. Predlog vključuje obvezne vsebine po EKN, nove dobe arhiviranja laboratorijske dokumentacije, ter spremenjeno podrobnejšo klasifikacijo laboratorijskih dokumentov, ki se razlikuje od tiste v EKN (spremembe, ki jih EKN dopušča).
26. seja RSK – 2018
SKLEP 3: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo preda predsedniku SZKKLM dr. Blažu Krhinu pobudo za razgovor s predsednikom Združenja urologov Slovenije pri SZD mag. Dejanom Bratušem (dejan.bratus@ukc-mb.si) glede organizacije skupnega strokovno/znanstvenega srečanja, kjer bi se pogovorili o problematiki referenčnih vrednosti za celokupni PSA. Srečanje je lahko osnova za nadaljnje aktivnosti in reševanje skupnih problemov.
29.-30. dvojna seja RSK – 18.4.2019
SKLEP 1: Člani RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo so se seznanili z modelom določitve učinkovitosti biomedicinskih laboratorijev na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Model se bo gradil še naprej in ga bomo skušali izkoristiti v dobro stroke.
SKLEP 3: Člani RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo so se seznanili s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019 in se z njim ne morejo strinjati. Potrebno je sprožiti proces sprememb, ki so nujne na tem področju – financiranje laboratorijske dejavnosti, licence za specialiste in laboratorijsko osebje itd. Dr. Skitek bo pripravil dopis, ki ga bodo člani dobili v pregled, nato pa bo poslan na MZ in ZZZS.
31.-32. dvojna seja RSK – 20.6.2019
SKLEP 3: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo imenuje komisijo v sestavi prof.dr. Janja Marc, doc.dr. Aleš Jerin in doc.dr. Pika Meško Brguljan za pripravo strategije laboratorijske dejavnosti. Komisija do novembrske seje RSK pripravi predlog strategije.
SKLEP 5: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo pozove SZKKLM k pripravi smernic oz. navodil laboratorijem s področja medicinske biokemije glede ukrepanja v primeru analitike urina na prisotnost prepovedanih drog v sodno medicinske/forenzične namene.
33. seja RSK – 19.9.2019
SKLEP 2: Predsednik RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo pošlje ministru za zdravje uradno prošnjo za sestanek v skladu s sprejetim dopisom.
34.-35. dvojna seja RSK – 21.11.2019
SKLEP 2: Predsednik RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo bo vztrajal, da se realizira vseh šest sklepov, sprejetih na sestanku na Ministrstvu za zdravje 5. 11. 2019. Priloga: Zapisnik sestanka na MZ.
36. seja RSK – 16.1.2020
SKLEP 5: Člani RSK potrdijo Poročilo o delu RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo v letu 2019. Poročilo se pošlje na Ministrstvo za zdravje. Priloga: Poročilo RSK za 2019.
37.-38. dvojna seja RSK – 18.6.2020
SKLEP 4: RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo sprejme osnutek izhodišč za pripravo strategije razvoja laboratorijske dejavnosti. Delovna skupina do sestanka v jeseni pripravi predlog strategije.
